frustracije bednega otroka.
četrtek, 14. januar 2010
torek, 03. november 2009
Človek na koncu samega sebe pokoplje.
Človek je občutljiv na besede.
Te besede.
Te grozne, ostre besede.
Zarijejo se ti v srce in rastejo.
Z njimi raste tudi bolečina rane.
Človek popusti.
In vse se konča.
torek, 21. julij 2009
Smrt.
Mrtvim je vse odpuščeno. (Adi Smolar)
Kaj pa živim?
Bila je deklica, vsa nasmejana.
Ves čas je bil nasmeh posajen na njeno faco, četudi je bil s krvjo narisan.
Povedal sem ji, kaj mi pomeni.
Bila mi je pri srcu zaradi njene posrečenosti in ljubezni do določenih ljudi.
Bila je utelešenje sreče.
Nekega dne sem bil s prijatelji pri Mercatorju in kadil svoj cigaret.
Nenadoma se prikaže punca z brezizraznim pogledom.
Sošolka.
Pride in izusti: She shot herself and no, I'm not kiddin'.
Bila je deklica, vsa nasmejana.
Ves čas so bile solze njene spremljevalke.
Ves čas so jo spremljale tegobe in osovraženost družbe.
In tako je
Vsa nasmejana
Vsa srečna
Vsa popolna
Odšla z grenkim izrazom na obrazu.
torek, 09. junij 2009
TI !
Spominjam se dneva, ko smo šli prvič na kavo mi trije.
Nikoli si nisem mislil, da se bo tako izšlo.
Zaljubila si se vame ... ?!
ZAKAJ?!
Kaj je na meni tako posebnega?
Žal mi je, da sva se sploh spoznala.
Ne zaradi tebe.
Tudi zaradi mene ne.
Pač, zaradi odnosov, ki jih imava dandanes.
Sploh kakšni so?
Tisti pogled ob cigaretu.
Tiste 3 besede na koncu.
Pičim, uživi, ajde.
Dvomim ...
Čaka me pot,
vredna vsega na svetu.
Dokler ne stopim na to pot, je ne začnem.
Po tej poti pa ne bom hodil, dokler bom vedel,
da si ti na dugi strani in me opazuješ.
Si misliš: pičim, uživi, ajde?
Ne prenesem pogleda nate, ker si tako žalostna.
Te tvoje oči, ki gnijejo ...
Oprosti!
Popolnost.
Glej.
Opazuj.
Kje je?
V pesmih,
v rimah,
v ljudeh,
v predmetih.
Glej.
Opazuj.
Jo vidiš?
jazst je ne ...
ponedeljek, 13. april 2009
zbudi se.
Nisem pripravljen.
Nisem pripravljen na resno zvezo.
Sam sebi sem to dokazal.
Najprej se zgražam nad ljudmi, sam pa nisem nič boljši.
bljeh. špljoc.


