torek, 21. julij 2009

Smrt.

Mrtvim je vse odpuščeno. (Adi Smolar)

Kaj pa živim?

Bila je deklica, vsa nasmejana.
Ves čas je bil nasmeh posajen na njeno faco, četudi je bil s krvjo narisan.
Povedal sem ji, kaj mi pomeni.
Bila mi je pri srcu zaradi njene posrečenosti in ljubezni do določenih ljudi.
Bila je utelešenje sreče.

Nekega dne sem bil s prijatelji pri Mercatorju in kadil svoj cigaret.
Nenadoma se prikaže punca z brezizraznim pogledom.
Sošolka.
Pride in izusti: She shot herself and no, I'm not kiddin'.

Bila je deklica, vsa nasmejana.
Ves čas so bile solze njene spremljevalke.
Ves čas so jo spremljale tegobe in osovraženost družbe.
In tako je
Vsa nasmejana
Vsa srečna
Vsa popolna
Odšla z grenkim izrazom na obrazu.

Št. komentarjev: 0:

Objavite komentar

Naročite se na Objavi komentarje [Atom]

<< Domov